26. septembra 1786 je postal župan Ljubljane in vodil je županske  posle do 24. junija 1787. Kot župan je pokazal svoje odlične organizatorske sposobnosti. Po tem je bil apelacijski svetnik pri apelacijskem sodišču v Celovcu. Tu je slovel kot izvrsten pravnik kateremu so bile poverjeni posebno težki in kočljivi primeri. Leta 1790 mu je bilo podeljeno plemstvo. Do smrti 1808 je služboval še na različnih pomembnih mestih. Bil je eden največjih pravnih talentov, kar smo jih imeli v obdobju pred letom 1848. Bil je zaveden Slovenec, ki nikoli ni zatajil svojega rodu in je bil v stalni zvezi z rodoljubnimi krogi na Kranjskem. Označujejo ga za pravo »diko« avstrijskega uradništva in enega najboljših kranjskih sinov.