Podstran

Podstran (11)

Nedelja, 30 Junij 2019 00:00

Zanimivosti, znamenitosti

Written by
Nedelja, 16 Junij 2019 00:00

PLAN DELA za leto 2019

Written by

 

OBČNI ZBOR : 9. 3. 2019 ob 16. uri

PIKNIK: 14. 9. 2019 ob 14. uri – Jarm

JUBILANTI: 15. 11. 2019 ob 13. uri – Jarm

PRSTOMET ZDUR: 10. 6. 2019  - bazen

ČAJANKA: 26. 12. 2019 ob 15. uri – Jarm

ROČNA DELA : 1-2X mesečno (ponedeljki)


SREČANJE upokojencev Gorenjske - Snovik: 6. junij 2019

Revija pevskih zborov Gorenjske: 13. april 2019

Srečanje literatov Gorenjske  -  20.9.2019

Razstava ročnih del: Kranj    -   12. in 13.10.2019

Festival za 3. življenjsko obdobje od 14.5-16.5.2019


POHODI :

MAREC

OKOLI BLEJSKEGA JEZERA

APRIL

GRABNARICA LANCOVO

MAJ

BELOPEŠKA JEZERA 

JUNIJ

Krvavi potok- Vrhpolje - KOKOŠKA + KOPANJE  PRIMORSKA

JULIJ

NA KOFCE

AVGUST

POT MIRU  BREZJE

SEPTEMBER

SLAP PERIČNIK

OKTOBER

STARI LJUBELJ

NOVEMBER

PREKO MIŠAČ, ZALOŠ, NA STOLC IN ZAKLJUČEK PRI MARIČKI


IZLETI :

APRIL

IZLET NEUM

JULIJ

IZLET CELOVEC

AVGUST

KOPALNI IZLET

SEPTEMBER

TRGATEV


 Članarina za leto 2019 10 EUR/osebi, VPS – 12- EUR

Četrtek, 30 Maj 2019 00:00

Zapisniki sej Arhiv 2014 - 2018

Written by

Zapisniki sej Arhiv 2014 - 2018 

Ponedeljek, 28 December 2015 00:00

Zapisniki sveta KS Kropa

Written by
Četrtek, 10 December 2015 00:00

Foušaritnica

Written by

Večnadstropna stavba je dobila ime po “fovšiji” (zavisti). V času fužinarstva je, tako kot v večini fužinarskih hiš, v njej živelo več družin. Po ustnem izročilu je v Fovšaritnici stanovalo tudi 72 ljudi naenkrat. Kuhinjo je v kroparskih najemniških stanovanjih nadomeščala skupna veža, v kateri je bilo več ognjišč. Ker so vse gospodinje kuhale tam, so zlahka videle ena drugi v lonce in njihova vsebina je bila verjetno velikokrat predmet “fovšije”.

Predvsem je v hiši zanimiva razdelitev prostorov, ki je tipična za nekdanje fužinarske hiše. Stavba ima kar pet nivojev: klet, pritličje, prvo nadstropje in dva nivoja podstrehe. Ohranjenih je pet bivalnih prostorov – hiš, več kamer in štibelcov.

V zgornjih nadstropjih je urejena ljubiteljska etnološka zbirka, ki prikazuje življenje kroparskih družin v času fužinarskega železarstva in po njem.

Hiša in zbirka sta na ogled od aprila do novembra po predhodnem dogovoru.dogovoru.

Facebook : https://www.facebook.com/muzejskahisa.fovsaritnica

 

Torek, 08 December 2015 00:00

Krajevna skupnost

Written by
Krajevna skupnost Kropa       
Kropa 3, 4245 Kropa       
E-pošta : Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.      
       
Svet krajevne skupnosti      
Predsednik sveta Saša Pavlič     040 473-907
Podpredsednik sveta Nejc Kliček    
Člani sveta Vesna Kristan    
  Gašper Finžgar    
  Andraž Pavlič    
  Marko Smrekar    
  Branko Ralić    
  Branko Kavčič    
  Katica Zera    
     
Stalni sodelavci sveta      
Pokopališka dejavnost Anže Habjan    
Dejavnosti v kult. domu Jani Pogačnik    
Finance Urška Kavar    

 

Torek, 08 December 2015 00:00

Kovaški muzej Kropa

Written by

Kovaški muzej Kropa prikazuje tehnično-zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja, gospodarske, socialne, demografske in kulturne razmere v Kropi in sosednjih železarskih naseljih od 15. stoletja do propada fužin v 19. in ročnega žebljarstva v 20. stoletju. Kot prvi tehniški muzej na Slovenskem je bil odprt leta 1952 na pobudo domačinov in strokovne javnosti, ki se je pod vodstom prof. Franja Baša, prvega ravnatelja Tehniškega muzeja Slovenije, prizadevala za ohranjanje tehniške dediščine »in situ«. Posebno zbirko predstavljajo umetniško kovani izdelki iz železa mojstra Joža Bertonclja. Danes muzej deluje v okviru Muzejev radovljiške občine, zaradi svoje posebne vsebine pa je vključen v državno muzejsko mrežo.

Več: http://www.muzeji-radovljica.si/5m_kovaski/_predstavitev.html

Ponedeljek, 05 Oktober 2015 00:00

Znamenitosti

Written by

Voda

Kroparica (starejše tudi Preprovka) je hudourniški potok. Že v prvi polovici 19. stoletja je na razdalji 1200 m poganjala 50 vodnih koles za mehove in težka kladiva v fužinarskih obratih.

 

Ruda

Okolica Krope je bila bogata z železovo rudo limonit. V davnini so jo nanesle vode in jo pustile v ilovnatih žilah, ponekod do globine 50 m, drugod tik pod površino.

 

Les - oglje

V 18. stoletju so fužinarji za 400 ton železa porabili letno 1200 ton oglja. Za eno kopo, ki je dala nekaj manj kot tono oglja, je bilo potrebno 10 kubičnih metrov lesa. Za plavže je bilo primerno trdo oglje listavcev, za kovanje pa mehko oglje iglavcev.

 

Žebelj

Žebelj je bil glavni proizvod kroparskega železarstva. Izpričanih je preko 100 različnih vrst. Med njimi je najbolj tipičen sredozemski sortiment dolgih tankih in debelih kratkih žebljev z glavami na "dva pera". 

V 18. in 19. stoletju je kroparsko fužinsko železarstvo doživljalo višek. Število prebivalcev se je povzpelo na 1400. Poleg obeh fužin je obratovalo še sedem cajnaric - kovačnic za polizdelke in 19 vigenjcev - kovačnic za žeblje. Fužinarji so za proizvodnjo najemali rudarje, oglarje, fužinarske kovače in žebljarje. Večino žebljev so prodali v Trst in Benetke. Drugo polovico 19.stoletja je zaznamovala velika kriza in konec fužinarstva zaradi pomanjkanja domače železove rude, odmaknjenosti od glavnih prometnih poti ter konkurence industrijsko izdelanih žebljev in vijakov. Plavža sta obratovala do 1872 oz. 1880. Rešitev so bankrotirani fužinarji in kovači leta 1894 našli v ustanovitvi žebljarske zadruge industrijskega tipa. Naslednica, Tovarna vijakov Plamen, je obratovala do 1997. Močan pečat v zgodovini Krope sta pustili obe svetovni vojni, prva z mnogimi mobiliziranimi vojaki, žrtvami in sirotami, druga pa predvsem tudi z množično vključitvijo prebivalcev v odpor proti okupatorju.

Tovorniki po Janezu Vajkardu Valvasorju, 1689. (slika)

V 500 letih so kroparske žeblje prenašali in prevažali s konji, mulami, osli, kamelami, vozovi, ladjami in vlaki od Črnega morja do Atlantskega oceana in od Skandinavije do Etiopije.

 

Plac

Najsi po ovinkasti cesti v naselje dospemo s katerekoli od treh smeri, vselej nas pot pripelje na glavni trg ali Plac. Cesta se ob potoku dviga proti najožjemu delu, Kotlu in dalje na Jamnik,spušča pa proti Spodnjemu koncu.

Podoba starega naselja se je izoblikovala do konca 18.stoletja z nizom fužinarskih hiš, dvema cerkvama in tehniškimi-železarskimi stavbami.

Kot pomembnejši industrijski center je Kropa ohranila značilnosti gorenjskega železarskega naselja. Po urbanističnih posebnostih ter po tehniških, kulturnih in zgodovinskih spomenikih sodi med najpomembnejše slovenske zgodovinske kraje. Od 1953 je zakonsko zaščitena kot kulturni spomenik.

Ozka dolina je nudila le malo prostora za naselje. Stavbe, ki so bile nekdaj last lastnikov železarskih obratov, so večinoma večnadstropne. Vzdolž potoka so naslonjene na hrib tesno druga ob drugi. Zadaj na strmini so bile nekoč bajte oglarjev, rudarjev in žebljarje.Trg obdajajo vzhodno Tramuška, Pibrovčeva, Šolarjeva, zahodno pa Trohova, Vretenova, Poznikova in Ažmanova hiša. Zelo opazni sta Macolova in Klinarjeva zaradi sestavin, značilnih za renesančne in baročne graščine. V prvi je bila od 1888 do 1957 osnovna šola, v drugi se sedaj nahaja Kovaški muzej. 

Levo in desno od potoka se nad naseljem dvigata dve cerkvi. Kropa ima svojo lastno župnijo od leta 1620. Florjanovo znamenje na Placu povezuje glavni trg in župnijsko cerkev sv. Lenarta. Stoji namreč na mestu, kjer je malo pred ustanovitvijo župnije zoper kroparske protestante govoril škof Tomaž Hren. Visoka štirikapna streha znamenja je krita s skriljem, na vrhu je kovana podoba sv. Florijana. V nišah so upodobljeni Marija, sv. Mihael, sv. Florijan in škof Hren. 

Na južnem koncu trga je partizanski spomenik, delo kiparja Staneta Keržiča iz 1965. Železne figure je izdelala domača delavnica UKO.

 

Fužinarska hiša

Fužinarska hiša v Kropi je večinoma dvonadstropna stanovanjska stavba, s pročeljem obrnjena proti potoku in cesti, zadaj pa naslonjena na strm breg. Bogatijo jo kamnoseški detajli iz zelenega kamna (tuf), ki ga je v 19.stoletju obdelovala družina Kocijančičev z okolice Radovljice in so tudi sicer značilnosti gorenjske kmečke in meščanske arhitekture. Kovani dodatki k hišam pričajo o poreklu kraja (železne polknice, okenske mreže, kovana okovja vrat, izveski in luči). Notranjost hiše je bila razčlenjena glede na stanovalce t.j. na eni strani hišne posestnike - podjetnike, založnike in trgovce z žeblji ter najemnike - rudarje, oglarje, delavce pri plavžu in rudniku, kovače in žeblarje. V pritličjih so bile za velikimi železnimi vrati nekdaj trgovine, gostilne ali skladišča za polizdelke in žeblje. V prvem nadstropju je bilo stanovanje fužinarjeve družine. V njih so še ohranjene značilne velike osrednje sobe s kasetiranimi stropi. V drugem nadstropju so bile večje ali manjše sobe, ki so služile za najemniška stanovanja kovaških družin. Vanje se je prišlo iz skupne veže. Tam je bilo več ognjišč, kjer so kuhali in kurili peči v stanovanjih. V eni sobi je navadno živela ena veččlanska družina, neredko pa tudi dve ali tri. Ker so bile sobe prenatrpane, so spali v lesenih kamrah na podstrešjih. Tam so bile tudi drvarnice.

Ažmanova hiša (V Lodnu, št. 7) je imela vključno z gospodarjevim stanovanjem 12 sob in 10 lesenih podstrešnih kamer. V 19. stoletju je v njej hkrati živelo do 92 oseb. 

Ponedeljek, 05 Oktober 2015 00:00

O Kropi

Written by

Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec«, »Srednji konec« in novo »Stočje«.

Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 11 km, cestni povezavi pa sta še čez vas Dražgoše oziroma iz smeri Kranj-Podnart. Skozi naselje teče potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda).

GEOGRAFSKI ORIS 

Tri pokrajinske enote, svet Savskih Dobrav, Lipniška dolina s prečno dolino Kroparice in strm rob Jelovice tvorijo poseben, pretežno kraški svet, ki poteka vzporedno s Savo od severozahoda proti jugovzhodu in je obilno porasel z gozdom. Največji naselji Kropa in Kamna Gorica ležita na najbolj stisnjenih in nerodovitnih tleh obeh dolin.Njuno kulturno posebnost določata geografski položaj in zgodovinski razvoj, povezan s pridobivanjem in predelovanjem železa. Druga naselja so po nastanku kmečka: Zgornja in Spodnja Lipnica ob zgornjem toku potoka Lipnica, MIšače in Zaloše na robu savskih teras, Podnart in Otoče ob Savi, Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava ter Prezrenje na Dobravah, Brezovica in Ovsiše na robu manjših teras nad potokom Lipnica, Češnjica, Rovte in Poljšica na prisojnih planotah in krčevinah sredi gozdov. Območje šteje okrog 5000 prebivalcev. Zaposleni so v bližnjih centrih in lastnih podjetjih. Večina se ukvarja tudi s kmetijstvom. Edina šola je osnovna šola v Lipnici.

(531 m, 894 preb., 11 km jugovzhodno od občinskega središča Radovljice ) 

Nahaja se na dnu veličastnega amfiteatra, ki ga ustvarjajo pobočja Jelovice. Potisnjena  v kot je dostopna po treh cestah: s severne (radovljiške smeri) čez Lancovo, z vzhodne (kranjske) skozi Podnart in z južne (dražgoške) skozi vas Jamnik. Na jugovzhodu ozko dolino zapira strma Zidana skala (Črni vrh, 1307 m). Pod njo izvira hudourniška Kroparica, ki teče do izliva v Lipnico 3 km proti severozahodu. Na poti skozi naselje vre kot krop v loncu, zato tudi ime Kropa. Voda, nahajališče železove rude in gozd kot vir za lesno oglje so omogočili nastanek naselja in več kot petstoletno železarsko dejavnost. Naselje domačini delijo na Zgornji (Kotel), Srednji (Plac) in Spodnji konec. Na prisojni strani se raztezata novejši naselji Dolina in Stočje. 

V okvir iste lokalne skupnosti sodi še Brezovica (135 preb.) s starim gručastim jedrom in novim delom na terasi nad potokom Lipnica.

Ponedeljek, 05 Oktober 2015 00:00

Zgodovina

Written by

Kropa se je začela razvijati v 14. stoletju, ko se je gozdno železarstvo z rudnih nahajališč na Jelovici začelo seliti v dolino k potokom. Iz tega časa so ostanki Slovenske peči ob cesti na Jamnik.  V 15.stoletju so zgradili dva plavža (Zgornja in Spodnja fužina) in kovačnice. V okviru fužin sta se oblikovala sistem proizvodnje od rude do žeblja za prodaja doma in na tujih trgih ter značilno sobivanje posestnikov fužinarjev in večinskega sloja kovačev - žebljarjev. Ferdinandov rudarski red je Kroparjem od 1550 priznaval posebno samoupravo, neodvisno od zemljiških gospodov. Vodil jo je rudarski sodnik. Veljala je do reform cesarja Jožefa II. 1781.