Osebnosti

(1910 -1989), operni in koncertni pevec

Rojen je bil v kovaški družini v Kropi. Šolal se je na orglarski šoli v Ljubljani in se najprej zaposlil na Bledu kot organist, potem pa kot uradnik v žebljarski zadrugi v Kropi, kjer je opravljal delo zborovodje domačega pevskega zbora. Leta 1930 je postal zborist ljubljanske Opere in istočasno študiral solopetje na državnem konservatoriju.

(1917-1969), solist ljubljanske opere


Rodil se je v Kropi leta 1917. Njegova družina je štela štirinajst članov in je bila po svoji zavezanosti petju znana daleč na okoli. Po končani OŠ se je Gašper Dermota učil za strojnega ključavničarja, na ljubljanski srednji tehnični šoli pa se je izučil za strojnega tehnika.

(1749-1834), slikar


Rojen je bil v Kropi kot prvi sin Gregorja Potočnika in njegove druge žene Marije rojene Toman. Domnevajo, da se je izučil na dunajski akademiji in v Ljubljani pri Metzingerju.

(1901–1976), mojster kovaške umetnosti

Joža Bertoncelj je znan kot najpomembnejši slovenski mojster v sodobnem umetniškem oblikovanju železa. Njegovo delo izhaja iz kroparske železarske oz. kovaške tradicije. Z umetnim kovaštvom se je seznanil v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno z delom in izobraževanjem v leta 1937 ustanovljeni umetni kovačnici pri tovarni Plamen.

(1753-1808), slovenski pravnik in politik


Prvi pouk mu je dal kurat Gliha, nato je obiskoval jezuitsko gimnazijo v Ljubljani ter 1778 na Dunaju doktoriral iz prava. Konec 1778 je odprl odvetniško pisarni v Ljubljani, leta 1781 je prevzel vodenje magistralne pisarne in mesto aktuarja pri meničnem sodišču.

(1866-1959), pesnica


Rodila se je v ugledni in premožni fužinarski družini, otroštvo je preživela v Kropi, kjer je z odliko končala OŠ. Nato je osem let obiskovala samostansko šolo v Škofja  Loki in nazadnje učiteljišče v Ljubljani, kjer 1887 maturirala.

(1912-1992), operni pevec

V družini treh solističnih pevcev (Anton, Gašper)  je Leopold Dermota diplomiral kot strojnik na gimnaziji v Kranju. Leopold Dermota je po končani šoli za strugarja (Kovinarska šola v Kropi), končal gimnazijo v Kranju.  Solo petja se je učil v Ljubljani.

(1874–1935), slikar


Risati je začel že kot otrok, po ljudski šoli, je na priporočilo župana dobil podporo in šolanje je nadaljeval na obrtni šoli v Ljubljani. Slikarstvo je študiral na Dunaju, v Sankt Petersburgu in v Pragi. Po končanem študiju se je naselil v Ljubljani in služboval kot profesor risanja. 

(1920-1995), smučarski skakalec in podjetnik


Finžgar se je v mladosti ljubiteljsko ukvarjal s smučarskimi skoki, za športno pot pa se je dokončno odločil leta 1936 ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev.

Prihajajoči dogodki - vsi

O Kropi

Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec«, »Srednji konec« in novo »Stočje«.

Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 11 km, cestni povezavi pa sta še čez vas Dražgoše oziroma iz smeri Kranj-Podnart. Skozi naselje teče potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda).