Jože Bertoncelj

(1901–1976), mojster kovaške umetnosti

Joža Bertoncelj je znan kot najpomembnejši slovenski mojster v sodobnem umetniškem oblikovanju železa. Njegovo delo izhaja iz kroparske železarske oz. kovaške tradicije. Z umetnim kovaštvom se je seznanil v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno z delom in izobraževanjem v leta 1937 ustanovljeni umetni kovačnici pri tovarni Plamen.

V takratnem ravnatelju Jožetu Gašperšiču je dobil široko razgledanega mentorja, ki ga je tudi uvedel v proučevanje kovaške literature. V času njegovega delovanja na Metalurškem inštitutu v Ljubljani (1950–56) so nastala mnoga odlična kovaška dela (kovane mreže, lestenci, svečniki) in spomenik žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča na Ljubelju po načrtu arhitekta Borisa Kobeta. To je bil čas njegove zrele kovaške oblikovnosti, ki mu je leta 1955 prinesla članstvo v Društvu slovenskih likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije in Jugoslavije. Po letu 1957 je koval spet doma v Kropi in Kamni Gorici (kovane mreže z bogato ornamentiko, nagrobniki, zmaji), zadnja leta življenja je v kovanju malih plastik uresničeval svoje kiparske ambicije (ovnove glave, maske). Leta 1974 je za kovani korpus Kristusa na križu prejel zlato medaljo na mednarodnem sejmu obrti v Münchnu.

Povzetek iz Vigenjca I, 2000 - Maruša Avguštin

Prihajajoči dogodki - vsi

O Kropi

Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec«, »Srednji konec« in novo »Stočje«.

Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 11 km, cestni povezavi pa sta še čez vas Dražgoše oziroma iz smeri Kranj-Podnart. Skozi naselje teče potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda).