Zgodovina

Kropa se je začela razvijati v 14. stoletju, ko se je gozdno železarstvo z rudnih nahajališč na Jelovici začelo seliti v dolino k potokom. Iz tega časa so ostanki Slovenske peči ob cesti na Jamnik.  V 15.stoletju so zgradili dva plavža (Zgornja in Spodnja fužina) in kovačnice. V okviru fužin sta se oblikovala sistem proizvodnje od rude do žeblja za prodaja doma in na tujih trgih ter značilno sobivanje posestnikov fužinarjev in večinskega sloja kovačev - žebljarjev. Ferdinandov rudarski red je Kroparjem od 1550 priznaval posebno samoupravo, neodvisno od zemljiških gospodov. Vodil jo je rudarski sodnik. Veljala je do reform cesarja Jožefa II. 1781. 

Prihajajoči dogodki - vsi

O Kropi

Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec«, »Srednji konec« in novo »Stočje«.

Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 11 km, cestni povezavi pa sta še čez vas Dražgoše oziroma iz smeri Kranj-Podnart. Skozi naselje teče potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda).